Ustanovitelj Telegrama Pavel Durov je komentiral enoletno preiskavo francijskih pravosodnih organov in izjavil, da ni bilo najdenih dokazov, ki bi ga ali podjetje povezovali s kaznivim dejanjem. Durov je svoj aretacijo avgusta 2024 opisal kot »pravno in logično absurdno« ter trdil, da je odgovarjanje vodilnega predstavnika platforme za samostojne dejanja uporabnikov nevaren precedens. Poudaril je, da Telegram sledi industrijskim standardom za moderiranje vsebin in izpolnjuje vse zakonito zavezujoče zahteve, hkrati pa zavrača implementacijo stranskih vrat ali predajo šifrirnih ključev, ki bi ogrozili zasebnost uporabnikov. Durov je razkril, da mu trenutne omejitve potovanj nalagajo obveznost vrnitve v Francijo na vsaki dva tedna, brez jasnega časovnega okvira za sojenje ali pritožbo. Francijsko vlado je obtožil, da povzroča nepopravljivo škodo ugledu države kot zaveznici svobode, kar podpirajo organizacije za človekove pravice in zagovorniki svobode govora po vsej Evropi.
Primer je sprožil široko obsodbo s strani kripto skupnosti, skupin za digitalne pravice in mednarodnih opazovalcev ter sprožil razprave o ravnovesju med pravosodjem in avtonomijo platforme. Francoski predsednik Emmanuel Macron je branil oblasti in vztrajal, da preiskava ni politična, temveč se osredotoča izključno na skladnost s francosko zakonodajo. Kot odgovor je Durov izzval uradne osebe, naj dokažejo katerokoli specifično kršitev, ki bi jo Telegram storil, pri čemer je izpostavil tradicijo platforme sodelovanja pri zahtevah za odstranjevanje vsebine. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko rezultat oblikoval prihodnje predpise o šifriranju in odgovornosti posrednikov po vsej Evropski uniji. Industrijski deležniki pozorno spremljajo morebitne posledice za decentralizirane komunikacijske storitve in širši ekosistem Web3, kjer sta zasebnost in odporenost proti cenzuri osnovni vrednoti.
V prihodnje namerava Durovova pravna ekipa vložiti predloge za zavrnitev primera, s trditvijo o pomanjkanju dokazov in postopkovnih nepravilnostih. Medtem pa člani parlamenta v Franciji in EU razpravljajo o zakonodajnih okvirjih za odgovornost digitalnih platform, pri čemer nekateri predlagajo strožje predpise glede šifriranja. Rešitev preiskave bi lahko vplivala na globalno politiko glede digitalne zasebnosti, varstva uporabniških podatkov in pravne odgovornosti tehnoloških ponudnikov. Telegramova rastoča baza uporabnikov – zdaj presega 800 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov – ostaja pozorna in ocenjuje prihodnost platforme v jurisdikcijah, kjer se regulativni pritiski lahko okrepijo. Primer poudarja trenja med državnimi nadzornimi organi in tehnološkimi podjetji, ki zagovarjajo varno, zasebno komunikacijo.
Komentarji (0)